ATAR : simbol upanja in življenja

projekti
#

V razmerah, kjer si prizadevamo za energetsko neodvisnost, so ekološka in energetska vprašanja ključna tudi za razvoj slovenske družbe. Zato je projekt, ki sva ga z Davidom Tavčarjem zasnovala za natečaj ELES 3000, povezan z vprašanji pridobivanja energije na ekološki način in deluje na več nivojih.

Na prvem nivoju je to javna skulptura, ki simbolizira upanje in večno življenje. Sestavljata jo dve veliki ukrivljeni steni in večni plamen. Večni plamen je simbol upanja za naš planet v boju proti podnebni krizi. Na drugem nivoju gre za izobraževalni projekt pridobivanja bioplina s pomočjo gnitja organskih snovi pod vplivom kvasovk in mikroorganizmov. Živalski vrt je primerno okolje za pridobivanje bioplina, saj so živalski iztrebki, ostanki hrane ter drugi organski odpadki, vir za proizvodnjo plina. S postavitvijo male bioplinarne želimo izobraževati širšo javnost o možnostih za trajnostno pridobivanje energije.
Simbol večnega ognja je skupen številnim kulturam in religijam. V starem Iranu je za »atar« skrbel posvečen duhovnik, predstavljal pa je pojem »božanske iskre«. Večni ogenj je bil sestavni del judovskih verskih obredov v tabernaklju in pozneje v templju, kjer na zunanjem oltarju neprekinjeno gori ogenj. V tradicionalnih krščanskih denominacijah svetilka v prezbiteriju večno gori kot znamenje prisotnosti boga in čaščenja prednikov. Večni ogenj je simbol spominjanja in upanja, simbol večnega življenja.
shema delovanja bioplinarne

Večni plamen naj bo simbol upanja za naš planet v boju proti podnebni krizi, ki jo povzročajo emisije toplogrednih plinov, ki jih ustvarja človek. Te se še naprej povečujejo v vseh sektorjih, od energetike (34 % emisij) do kmetijstva (22 %), prometa (15 %) idr. Povprečna globalna temperatura na Zemlji se je v primerjavi s predindustrijsko ravnjo že segrela za 1,1 °C. Priča smo uničujočim posledicam, vključno s spremenjenimi vremenskimi vzorci in težavami v ekosistemih.
Pomemben likovni del postavitve so upodobitve nočnih metuljev. Ti so oboževalci nočne svetlobe, hkrati pa pomembni opraševalci.
Ker niso tako barviti, kot njihovi dnevni bratje, so pogosto prezrti, vendar prav tako življenjsko pomemben del narave.
V večnem plamenu bo gorel bioplin, ki nastaja z vrenjem ali gnitjem organskih snovi v enostavnejše sestavine pod vplivom fermentov in kvasovk brez prisotnosti zraka. Bioplin vsebuje največ metana, ogljikovega dioksida, poleg tega pa še žveplovodik, amonijak in dušik. Pridobivanje bioplina predstavlja eno izmed možnosti za učinkovito predelavo organskih odpadkov. Bioplin lahko pridobimo skoraj iz vseh organskih materialov, ki vsebujejo zadosten delež ogljika: fekalij živali, poljedelskih in gospodinjskih odpadkov, ostankov košnje in obrezovanja rastlin. Primerne so vse organske biološke snovi, katerih sestava se spremeni z delovanjem mikroorganizmov. Za razliko od fosilnih goriv je zgo-revanje bioplina CO2 nevtralno, tako da ne prispeva k povečanju emisij toplogrednih plinov v atmosferi. Bio-plin lahko dovajamo bodisi v plinovode bodisi na kraju porabimo kot pogonsko gorivo. Lahko ga uporabljamo za kuhanje ali ogrevanje. Sodobne naprave na bioplin služijo za soproizvodnjo toplote in elektrike.

S postavitvijo male bioplinarne želimo izobraževati širšo javnost o možnostih za trajnostno pridobivanje energije. Bioplinarno sestavljajo dotok (posoda za mešanje), digestor v katerem poteka vrenje, rezervoar, v katerem se nabira plin ter izhod za bioplin, ki vodi v večni plamen. Iz digestorja izteka gnojilo, ki ga bomo uporabili v cvetličnem vrtu medonosnih rastlin v sklo-pu postavitve. Z nadgradnjo v naslednji fazi, bi lahko bioplin uporabili tudi za kuhanje, ogrevanje ali pa celo za pridobivanje elektrike s pomočjo kogeneracije.
V Sloveniji obratuje več bioplinskih naprav, ki iz kmetijskih rastlin in živinskih gnojil proizvajajo elektriko, njihov stranski produkt je toplota. V njih proizvedeni bioplin pa lahko služi tudi kot pogonsko gorivo. Zaradi škodljivih vplivov na okolje, ki jih imajo predvsem velike naprave, bioplinarne v Sloveniji niso zares zaživele. Z ustrezno trajnostno strategijo pridobivanja električne energije s pomočjo bioplina, v kateri ne bi upoštevali le gospodarsko-energetskega vidika teh naprav, temveč tudi njihov vpliv na okolje in na prehransko varnost, bi bioplinarne lahko imele prihodnost.
Soavtorja projekta: David Tavčar, Mika Cimolini
Tehnični sodelavec: David Voršič
Strokovna sodelavka: Julija Jakopin
predlog za javni natečaj ELES 3000: Ustvarjalni projekt v javnem prostoru
Ljubljana, september, 2023