Potencial sodelovanja

besedila
#

…med pohištveno industrijo in kreativnim sektorjem
Če je bila v 70-ih letih pohištvena industrija motor lesnopredelovalne industrije, izdelke pa so prodajali na mednarodnih trgih, je v 90-ih z razpadom skupne države, te trge izgubila.  Še leta 2001 je bil strukturni delež pohištvene industrije skoraj 51%, leta 2018 samo še 37%. [1]  . Kje ležijo priložnosti, da bi ta trend obrnili?

[1] Dodana vrednost v proizvodnji pohištva  je močno pod poprečjem tako lesnopredelovalne panoge kot predelovalne industrije.
Pohištvena industrija znižuje povprečje lesnopredelovalni panogi (C16 + C31) in s tem kaže tudi na svojo šibko konkurenčnost.
Vir: STUDIJA_POTENCIAL_LESA

Za razvoj pohištvenega sektorja so svetovne ekonomske napovedi ugodne. K rasti pohištvenega trga bo prispevalo naraščanje mestnega prebivalstva, urbanizacija in rast nepremičninskega trga, naložbe v infrastrukturne in druge razvojne projekte. Pohištveni trg v Evropi naj bi v obdobju do leta 2026 rasel po 2,95 % povprečni letni stopnji in dosegel vrednost skoraj 36 milijard dolarjev. Najpomembnejšemu pohištvenemu trgu v Evropi, nemškemu, napovedujejo celo 3,7 % povprečno letno rast (Spirit, izvozno okno, 2022).
Vzroke za zaostajanje lahko iščemo v spremembah nakupovalnih trendov in življenjskih načinov kupcev. Boljše poznavanje teh navad, lahko predstavlja potencial, ki ga bo potrebno raziskati in izkoristiti. K povpraševanju bo v bližnji prihodnosti prispevala predvsem generacija milenijcev, rojenih med 1981 in 1996. Za to generacijo je značilno, da so na kasnejši čas odložili pomembne odločitve v življenju, kot so ustaliti se ali kupiti dom. Hkrati pa so samozavestni in zelo motivirani za ustvarjanje boljše prihodnosti. Zaznamovale so jih ekonomske krize, pa tudi odraščanje z računalniki in mobilnimi telefoni. Zato se od prejšnjih generacij najbolj razlikujejo po svojih spletnih nakupovalnih navadah. Z informacijami o izdelkih, pregledi in primerjavami cen na dosegu roke, se milenijci obračajo k blagovnim znamkam, ki lahko ponudijo največje udobje za najnižjo ceno. Pri odločanju o nakupu, bolj kot vse druge dejavnike, cenijo ocene izdelkov in mnenja na socialnih omrežjih. Pomembna jim je cena in tehnologija, pri pohištvu pa predvsem večnamenskost in prilagodljivost. Všeč jim je pohištvo izdelano po meri, brez škodljivih vplivov na okolje. Biorazgradljive, trajnostne in obnovljive surovine z znanim poreklom, kot je les, se zato pomembne pri izdelavi okolju prijaznega pohištva za to generacijo kupcev. Pri vprašanjih, kot je prilagajanje željam kupcev, inovativni načini prodaje preko spleta ali uporabe surovin, bi se lahko pohištvena industrija obrnila po nasvet tudi v kulturno-kreativni sektor. Le milenijci lahko razmišljajo o izdelkih za milenijce.

Konkurenčna prednost največjih pohištvenih podjetij v Italiji, ki v zadnjem četrtletju beleži izjemno rast , je poleg tehnološko dovršene izdelave tudi sodelovanje z izjemnimi oblikovalci. Natuzzi je skoraj naključno, le v nekaj desetletjih, postal največje italijansko pohištveno podjetje. K temu je prispeval predvsem ameriški trg, ki predstavlja skoraj 90 % celotnega prihodka znamke. Natuzzi že več let sodeluje s slovensko oblikovalko Niko Zupanc. Ustanovitelj podjetja Pasquale Natuzzi je kot primer uspeha v letu 2021 izpostavil prav sodelovanje z Niko Zupanc. “To se mi je zdelo kot zmaga, simbol tega, kar vidim kot ustvarjalno kontaminacijo.”
Natuzzi rad zbere oblikovalce za skupno mizo in opazuje njihovo ustvarjalno razmišljanje, s katerim lahko nadgradi svojo podjetniško intuicijo. Niko Zupanc smo v Centru za kreativnost predstavili oktobra 2020 s predavanjem in razstavo, kjer je razkrila ozadje svojega dela za svetovno priznane pohištvene blagovne znamke.
Kreativni sektor ima velik potencial za reševanje problemov, z namenom izboljšanja človekovega življenja. Bistvo ustvarjalnega razmišljanja in kreativnih inovacij je osredotočenih na človeka. Spodbuja podjetja, da se osredotočijo na ljudi, za katere ustvarjajo, kar vodi do boljših izdelkov, storitev in notranjih procesov. Ko se odločamo, da bi ustvarili rešitev za neko poslovno potrebo, bi se moralo prvo vprašanje vedno glasiti, kakšna človeška potreba je v ozadju te odločitve.
Eden izmed opaznih trendov, ki bi se jim morala čimprej prilagoditi pohištvena industrija, je prodaja preko spletnih platform. Predvsem v času pandemije, ko so ljudje obsedeli doma, se je povečala spletna prodaja pohištva in izdelkov za dom. Leta 2022 je že tretjina potrošnikov po vsem svetu izjavila, da kupuje pohištvo, izdelke za dom in vrt prek spletnih kanalov. Na začetku pandemije se je močno povečalo predvsem povpraševanje po pohištvu za domače pisarne, v zadnjih mesecih pa po zunanjem pohištvu in izdelkih za rekreacijo. Spletna prodaja pohištva naj bi se do leta 2026 povečevala skoraj za 17 % letno. Ključen globalni trg po tej napovedi bo Japonski, kjer se predvideva povečanje povpraševanja po pohištvu višjega cenovnega ranga iz masivnega lesa, predvsem inovativnega in modnega pohištva za dnevne sobe. (Statista, 2022) Prilagoditi se moramo željam in navadam kupcev, predvsem pa načinu transporta in proizvodnje, saj predstavljata pomembni oviri za spletno prodajo pohištva. Namesto kosovnega, moramo razmišljati o prilagodljivem in sestavljivem pohištva, ki ga kupec lahko prilagodi prostoru v čim večji meri, ga sam sestavi in je izdelano glede na povpraševanje. V zadnjih letih smo na mednarodnih razstavah predstavili več izdelkov, ki so jih slovenski oblikovalci razvili kot prilagodljive in sestavljive sisteme, ki so primerni tudi za prodajo preko spleta.
Neskončni interier, oblikovanje Urša Vrhunc, Arne Vehovar, proizvaja Kubus Interier.
Foto: Klemen Ilovar
Pohištveni sistem Neskončni interier , ki sta ga v tandemu zasnovala arhitekta Arne Vehovar in Urša Vrhunc, je zastavljen kot zbir modularnih zabojev za sestavljanje, s katerimi lahko naselimo katerikoli prostor in zadovoljimo skoraj vse funkcije stanovanja, saj vsebuje posteljo, kuhinjo, mizo in omare za shranjevanje. Primeren je tudi za začasno rabo industrijskih, pisarniških idr. objektov, saj je večkrat sestavljiv in prilagodljiv. Zbirka modularnih pohištvenih škatel iz vezanih lesenih plošč, ki jih lahko kombiniramo, zlagamo in nalagamo v horizontalne ali vertikalne strukture, raziskuje presečišče arhitekture in pohištva. So plosko pakirane, kar omogoča cenejši in lažji prevoz. Perforacije omogočajo modularno povezovanje v vseh smereh, elementi pa so medsebojno povezani z najlonskimi kabelskimi vezicami ali vijaki.
Stol Pitstop, oblikovanje Addid Plus.
Pod blagovno znamko Addid Plus se skrivata mlada oblikovalca, tudi sama milenijca. Andraž Rudi Vrhovšek in Blaž Skodlar sta se na skupinskih razstavah Centra za kreativnost v Milanu predstavila s stoloma, ki sta zbudila precej pozornosti. Oba sta nastala na podlagi študije zgodovine sedenja in sedalnih praks. Stol Hashtag je na prvi pogled konvencionalen stol iz masivnega lesa, pa vendar s svojo zasnovo predstavlja premislek ergonomije sedenja. Njegova glavna značilnost je razdeljeno naslonjalo, ki s kombinacijo naklonov ustvarja edinstveno ergonomsko funkcijo ter uporabnika spodbuja k spreminjanju položajev in skrbi, da se ne zasedimo. Drug stol Pitstop, omogoča sedenje zgolj za omejen čas ter uporabnika s svojo minimalno podporo spodbuja h gibanju. S tem želi najti ravnovesje med našim tradicionalnim razumevanjem stola kot predmeta, ki zagotavlja počitek in udobje, ter razumevanjem stola kot povsem funkcionalnega predmeta, ki ni namenjen dolgotrajnemu sedenju, temveč zgolj kratkemu počitku. A Pitstop je prilagodljiv kos pohištva, saj lahko služi tudi kot podnožje mize, obešalnik in še kaj.
Mizni sestav X, ki ga je oblikoval Luka Rugelj (Guiana design) in Generatov vzrocev, Kobeiagi kilim, na razstavi Novi časi na tednu oblikovanja v Milanu 2022.
Fotografija : Donata Zanotti.
Za odpiranje prodajnih poti je predstavljanje na mednarodnih pohištvenih in oblikovalskih dogodkih zelo pomembno.  Od leta 2018 smo v Centru za kreativnost izbrano kolekcijo 115 izdelkov, ki smo jim podelili znak odličnosti »Made in Slovenia«, predstavili na tednih oblikovanja v Milanu, Berlinu, Budimpešti, na Zagreb Design Weeku, na danskem 3 days of design in na sejmu Maison et Objet v Parizu. Zasnovali smo potujočo razstavo Prihodnost bivanja, kot plod sodelovanja med Centrom za kreativnost, Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za kulturo RS in slovenskimi predstavništvi v tujini, kot večji promocijski dogodek slovenskega predsedovanja Svetu EU v letu 2021. Skupno smo se s kolekcijo izdelkov predstavili na kar 32 lokacijah in dogodkih, posvečenih oblikovanju in kreativnemu gospodarstvu. Posledično nam je kar 70% udeležencev razstav poročalo o 10-30% dvigu prodaje ter o zboljšani prepoznavnosti njihovih izdelkov, kar so ocenili na podlagi številnih objav v tujem tisku. Tisti, ki so se razstav tudi fizično udeležili, so od potencialnih kupcev in strokovne javnosti dobili neposredno povratno informacijo, ki jim lahko pomaga pri nadaljnjih izboljšavah izdelka. Več kot tretjina udeležencev pa je tudi odgovorila, da so pridobili nove strateško pomembne kontakte ali odprli nove prodajne kanale.
Znak odličnosti »Made in Slovenia«, je bil pomemben element pri grajenju prepoznavnosti slovenskih izdelkov in slovenskega oblikovanja. Podeljujemo ga v Sloveniji izdelanim in oblikovanim, trajnostnim izdelkom z visoko oblikovalsko vrednostjo. Postal je sinonim za dober dizajn ter trajnosten pristop k oblikovanju.
Okolju prijazno in ekološko pohištvo je pomemben kriterij, ki bo v prihodnjih letih pozitivno vplival tudi na rast trga. Globalni trg okolju prijaznega pohištva je bil leta 2019 ocenjen na 35,2 milijarde dolarjev. Trg trajnostnih izdelkov bodo v prihodnje spodbujali potrošniki iz generacije milenijcev in generacije Z , ki kupujejo zgolj okolju prijazne izdelke z znanim poreklom. Pri razvoju ekološkega in trajnostnega pohištva, bodo ključni oblikovalci in kreativni proizvajalci. Nekateri izmed njih so na ponovni uporabi materialov in izdelkih iz biorazgradljivih surovin zasnovali vizijo svojega delovanja.
Pohištvo iz lesa invazivnih vrst sta v okviru društva Trajna oblikovala Katarina Lampič in Matija Milkovič Biloslav. Načrti so na voljo vsem na spletni strani društva Trajna.
Fotografija: Klemen Ilovar
Društvo Trajna je svoje delovanje utemeljilo na izkoriščanju biomase invazivnih rastlin, kot je japonski dresnik, iz katerega izdeluje papir, ali pa les trnate gledičevke, iz katerega so zasnovali kolekcijo pohištva. Nezaželene invazivne rastline, ki jih je vsako leto več, ponavadi odstranjujemo in sežigamo, a mnogo bolje jih lahko uporabimo kot biomaso za izdelavo lesenih izdelkov, ob čemer rešimo še kakšen problem. Tujerodne invazivke so torej lahko prav prijazne, če smo le iznajdljivi in dovolj preudarni, da jih kar najbolje izkoristimo sebi v prid ter grozečo nevarnost obrnemo v strateško priložnost.
Stol Collodi, ki ga je oblikoval Andraž Šapec, izdeluje podjetje Donar.
Podobno razmišlja tudi podjetje Donar, ki izdeluje stole iz recikliranih plastenk.  V tvornem sodelovanju z oblikovalci stavi na filozofijo družbeno odgovornega in trajnostno naravnanega oblikovanja. Svoje poslanstvo so osnovali na ustvarjanju ogljično nevtralnih in okoljsko odgovornih izdelkov, predvsem stolov iz recikliranega filca. Pri snovanju izdelkov po principih krožnega gospodarstva, sledijo trem preprostim točkam: okoljska ozaveščenost, družbeni vpliv, ki vključuje trajnostno oblikovanje in izobraževanje končnih uporabnikov.
Neizkoriščen potencial za pohištveno industrijo pri tem lahko predstavlja storitveno oblikovanje, ki je relativno nova, ampak za prihodnost  zelo pomembna podzvrst oblikovanja. Čeprav storitveno oblikovanje počasi prodira v javni sektor, pa se ga podjetja, ki proizvajajo izdelke, zelo malo poslužujejo. Večja uporaba storitvenega oblikovanja vodi do večjega zadovoljstva uporabnikov, večje angažiranosti zaposlenih, krajših inovacijskih ciklov in večjih prihodkov. Pomaga lahko optimizirati produkcijske procese, na primer pot od naročila do končnega izdelka, oziroma razvoj dodatnih storitev, ki nadgrajujejo fizičen izdelek. Slovenski oblikovalci imajo znanje o storitvenem oblikovanju in nekateri posamezniki ga uspešno tržijo tudi v tujini. Pri uvajanju sprememb, vpeljavanju novih izdelkov in storitev, povezanih z izdelki, bi se lahko podjetja v večji meri oprla na kreativni sektor. Ustvarjalci v kreativnih poklicih zasledujejo cilj, da bi predmetom, predstavam in izkušnjam v vsakodnevnem življenju vdihnili pomen. Kreativni sektor ima velik potencial za reševanje problemov, z namenom izboljšanja človekovega življenja. Bistvo ustvarjalnega razmišljanja in kreativnih inovacij je osredotočenih na človeka. Spodbuja podjetja, da se osredotočijo na ljudi, za katere ustvarjajo, kar vodi do boljših izdelkov, storitev in notranjih procesov. Ko se odločamo, da bi ustvarili rešitev za neko poslovno potrebo, bi se moralo prvo vprašanje vedno glasiti, kakšna človeška potreba je v ozadju te odločitve.
Kobeiagi kilim s projektom Generator vzorcev ustvarja rastočo svetovno zbirko preprog po naročilu.
Na tak način razmišljata tudi Ivana Blaž in Nina Mršnik, arhitektka iz Bosne ter oblikovalka in ilustratorka iz Slovenije pri Kobeiagi Kilim, ki oživljata priljubljenost ročno narejenega bosanskega, volnenega kilima.  V kombinaciji z osveženim in edinstvenim dizajnom sta dvignili kilim nad ponudbo preprog množične proizvodnje. V zadnjem letu pa sta izdelku dodali še novo storitev: generator vzorcev, ki sta ga zasnovali v sodelovanju z arhitektom in oblikovalcem Nikolajem Salajem. Gre za aplikacijo, ki omogoča izdelavo preprog po naročilu. Vsak kos je enkraten, zasnovan na podlagi uporabnikovih besed, ki ga računalniški algoritem pretvori v edinstven vzorec. Izkušene izdelovalke v Bosni, pa ga stkejo v preprogo.
Če bomo osredotočeni na sodelovanje pri reševanju skupnih problemov, kot so izboljšanje organizacij, izdelkov ali storitev, optimiziranje procesov, predvsem pa skrb za sočloveka in okolje, nam bo skupaj prej ali slej uspelo.
Članek je bil objavljen v priročniku “Izzivi in rešitve za ponovni vzpon pohištvene industrije”, ki je v celoti dostopen na naslednji povezavi.