Naše malo veliko morje

projekti
#

Interaktivna instalacija skupaj s prostorsko postavitvijo fizičnih elementov gradi na edinstveni izkušnji za obiskovalca, ga spodbuja k raziskovanju in doživljanju morskega in podmorskega sveta. To je morda prva znanstveno osnovana razstava, ki vključuje prostorske interaktivne elemente v slovenskih muzejih. Oblikovali smo jo Aljoša Rot in Mika Cimolini, Hikikomori d.o.o. in Ivian Kan Mujezinović, Zavod Ee.
Razstava je prostorsko zasnovana v dveh delih. Prvi svetovno in slovensko morje predstavlja z eksponati, fotografijami, filmi, nazornimi ilustracijami, grafičnimi predstavitvami in kratkimi, zanimivimi besedili. Popestren je z interaktivnimi elementi, ki obiskovalcem omogočajo, da ob preprostih nalogah sami iščejo odgovore na vprašanja, marsikateri predmet pa lahko tudi potipajo, vzamejo v roke in opazujejo od blizu. Drugi del sestavljajo tri interaktivne, imerzivne projekcije v skupni velikosti 3 x 14 metrov. Vsaka projekcija ima senzorje giba, ki posnamejo obiskovalca tako, da lahko le-ta s svojim gibanjem telesa vpliva na samo projekcijo. Tako se le-ta lahko potopi v globine morja in opazuje, kako se s pojemanjem svetlobe spreminja biotska raznolikost ali raziskuje, kako se v območju plimovanja na spremembe razmer prilagajajo morski organizmi, preizkusi pa se lahko tudi v vlogi rešitelja morja.
Načrtovanje razstave se popolnoma razlikuje od načrtovanja bivalnega prostora. Če je bistvo bivalnega prostora funkcionalnost in trajnost, gre pri razstavah za začasne postavitve. Funkcionalnost razstave je popolnoma drugačna od funkcionalnosti bivalnega prostora in izhaja iz ergonomičnosti – interakcije človeka s samo razstavo in predmeti v njej. Na primer kako v prostor postavimo eksponat, da je dosegljiv in želimo, da se ga dotika, kako pa postavimo tistega, za katerega nočemo, da se ga dotika, kam postavimo besedilo, da je vidno, pa tudi kakšne barve uporabimo, kako razvrstimo predmete, da ustvarjajo zgodbo itn. Praviloma razstave, ki so poljudnoznanstvene, snujemo za ciljno publiko osnovnošolcev, starih nekje okoli 12 let. Zato morajo biti vse višine, očišča ipd. temu prilagojeni. Pri uporabi materialov posebno pozornost povetimo tistim segmentom, ki se jih lahko dotika. Pri tem pa vemo že vnaprej, da se lahko določeni deli razstave uničijo ter, da jih bo potrebno nadomestiti. Pri vsem skupaj je treba paziti tudi, da ekponate in razstavo izpostavimo, torej da vitrine in pohištvo ne prevladajo nad zgodbo razstave. Na tej konkretni raszatavi smo to dosegli npr. z izborom temno modre barve, s katero smo prostor poenotili, hkrati pa s svetlobo in projekcijami ustvarjamo občutek potopitve v podmorski svet.
Prednost arhitekta pri snovanju razstav je prostorska predstava in pa navajenost na sodelovanje z drugimi deležniki – kustosi in soavtorji ter drugimi oblikovalci in izvajalci. Pri načrtovanju razstave tloris seveda ne pomaga – ni operativem. Delam na trodimenzionalnem modelu, v katerega umeščam eksponate. Mere ekponatov in njihova tematska razporeditev so osnova za prostorsko postavitev, ki nastaja v tesnem sodelovanju s kustosem in avtorji razstave. Pomembno je tudi sodelovanje z grafičnim oblikovalcem in osvetljevalcem, da dobimo željene prostorske učinke. Razstava Naše malo veliko morje je nastala v sodelovanju z Ivianom Kanom Mujezinovićem, ki je grafično oblikoval ter Marjanom Viskovičem, ki je poskrbel za osvetlitev. Poseben segment te razstave so interaktivne projekcije, ki jih je zasnoval Aljoša Rot v sodelovanju z Maticem Kragljem in programerjem Matijo Kostevcem. Prostorska postavitev je morala upoštevati vse te dejavnike. V času nastajanja razstave pa je veliko lažje kontrolirati spremembe na trodimenzionalnem modelu.
Razstava je prejela Valvasorjevo odličje 2016.
“Razstava spodbuja spoznavanje slovenskega morja, dviguje zavest o njegovem pomenu in lepoti ter opozarja javnost, naj ceni in varuje ta pomemben ekosistem. Razstava je vsebinsko, prostorsko in oblikovno zasnovana enotno. Eksponati, kulturna dediščina naravnega izvora, so v razstavo vključeni tako, da je vsebina dostopna in razumljiva različnim obiskovalcem in jim, prvič v Sloveniji, omogoča izkustveno doživetje morja. Razstavo spremljajo obsežen katalog, dvojezična zgibanka, bogata pedagoški in andragoški program, predvsem pa navdušuje vključenost sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, s katero se obiskovalec z gibi svojega telesa lahko potopi v morske globine in razišče vpliv plimovanja na obalo.”

Naročnik:Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, Ljubljana
Vodja projekta, scenarij, besedila, interpretacija: dr. Staša Tome
Avtorji razstave: dr. Staša Tome, dr. Breda Činč Juhant, dr. Andrej Gogala, Alenka Jamnik, dr. Miha Jeršek, Urška Kačar, Tea Knapič, Mojca Jernejc Kodrič, mag. Matija Križnar, prof. dr. Boris Kryštufek, Špela Pungaršek, Ljerka Trampuž, dr. Tomi Trilar, doc. dr. Al Vrezec
Zasnova likovne postavitve razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mika Cimolini
Zasnova interaktivnih elementov razstave: Aljoša Rot, Hikikomori d.o.o.
Grafično oblikovanje: Ivian Kan Mujezinović, Ee
Oblikovanje interierja: Mika Cimolini, Hikikomori d.o.o.
Oblikovanje in izvedba interaktivnih okolij: Matija Kostevc, Matic Kragelj, Hikikomori d.o.o.
Fotografije: Ciril Mlinar Cic, Tamir Samuel Azaz
Oblikovanje svetlobe : Marjan Visković
Leto: 2016
Outsider, Prirodoslovni muzej Slovenije,  RTV Slovenija: oddaja Morje in mi, oddaja O živalih in ljudeh