Industrijsko oblikovanje: Najti izjemno znotraj vsakdanjega

besedila

Danes se zavedamo, da s kopičenjem stvari ne moremo izboljšati svojega življenja in da so za to potrebni drugačni premiki. Spremembe v okoljevarstvu, gospodarstvu, politiki, na delovnem mestu in doma lahko dosežemo le s spremembami in zavedanjem našega vsakdanjega življenja. Te teme obravnava sodobno oblikovanje.
Enak izdelek za vse
Sodobno industrijsko oblikovanje je povezano s sodobnimi principi izdelave izdelkov za vsakdanjo rabo. Ta še vedno temelji predvsem na fordizmu in postfordizmu, na standardizaciji in porabništvu. Spomnimo, fordistična družba, v kateri množično proizvajamo izdelke za vsakdanjo rabo, temelji na tezi, da si je treba prizadevati za dovršenost. Izdelki se preoblikujejo iz generacije v generacijo, da bi vedno znova zadovoljevali porabnikove zahteve in usmeritve na trgu. Nič ni narejeno na roko, temveč s stroji in kalupi. Izdelki nastajajo na tekočem traku, kjer je njihova izdelava razdrobljena na manjše postopke, ki jih lahko obvlada tudi malo plačan delavec brez izobrazbe. Ta nikoli nima vpogleda v nastanek celotnega izdelka, pa to tudi ni pomembno, saj je še vedno plačan dovolj, da porablja, si kupi izdelek, ki ga izdeluje. Za stabilnost sistema je pomembno, da je tudi delavec porabnik. Takšna proizvodnja omogoča nenehno izpopolnjevanje izdelka, ne da bi se delavcu bilo treba učiti. Pa tudi čedalje cenejše izdelke, ki jih izdeluje (manj plačana) nekvalificirana delovna sila. Komponente na tekočem traku so zamenljive in izmenljive. Popolna disciplina delovnega procesa in učinkovitost delovnega mesta sta si po pravilih tehnične racionalnosti prilagodili družbo, celotno človekovo osebnost.
Računalniško podprto oblikovanje in proizvodnja
Postfordistična prožna specializacija pa je zaradi pritiskov svetovnega trga na tekoče trakove prinesla raznolikost. Namesto generičnih izdelkov, enak izdelek za vse, zdaj podjetja izdelujejo različne izdelke, ki se razlikujejo glede na trg in glede na ciljno skupino ljudi (mladostniki, stari, hipsterji, poslovneži, metroseksualci…). Trženjska orodja in medije pa uporabljajo za to, da ustvarjajo te niše in potrebo po specializiranih izdelkih. Pomembno vlogo pri tem imajo smernice in moda. Smer se tako od generičnega izdelka, ki je na voljo vsem, premika k luksuznemu izdelku, ki je na voljo le nekaterim. Modni oblikovalci oblikujejo že vse, od avtomobilov, pralnih strojev, športne obutve in opreme do zobnih krtačk. Delovna sila ni več redno zaposlena, zaradi nujne prilagodljivosti trgu se je povečalo zaposlovanje na področju trženja in franšizinga, delo pa se oddaja pogodbenikom, začasnim delavcem, samozaposlenim in tistim, ki delajo od doma. Izdelki nastajajo v računalniško podprti proizvodnji, s CNC (Computer Numerical Control), kjer komponente nastajajo avtomatizirano prek računalniškega oblikovanja (CAD) in računalniškega izdelovanja (CAM). Posamezne komponente, ki bi jih sicer izdelovali s posameznimi postopki, vrtanjem, rezanjem…, nastanejo z orodji, ki združujejo različne procese v enem. Takšne naprave in postopki so tridimenzionalni in plazemski rezalniki, rezanje z vodnim curkom, v zadnjem času pa tudi 3D-tiskalniki.

Adidas je objavil novico o popolnoma prilagodljivih športnih čevljih z neskončnimi možnostmi, kjer kupec izbere podplat, tekstil, obliko čevlja, na koncu pa ga lahko tudi potiska s sliko, ki jo sam izbere prek mobilne aplikacije. »Natisni svojo najljubšo fotografijo na eno izmed najbolj vročih silhuet leta 2014 in bodi udaren kot še nikoli,« vabi Adidas uporabnike mobilnih telefonov. Za tiste, ki imajo radi retro, pa zdaj lahko izdela skoraj katerikoli čevelj iz svoje zgodovine. Sodobni izdelki, ki niso več samo fizični, temveč se priklapljajo na vaše mobilne aplikacije, superge, ki merijo vašo dnevno aktivnost in vam »pomagajo« pri pravilnem teku, porabljati kalorije, biti lepši in boljši…, so vrhunec post­fordistične družbe in porabniku povsem prilagojenih luksuznih izdelkov.
Izdelki, ki zahtevajo aktivno vlogo uporabnika
Nove paradigme v oblikovanju zato temeljijo na kritiki te množične proizvodnje izdelkov, ki jih nihče zares ne potrebuje (kako bo vaše življenje izboljšala fotografija, natisnjena na vaših tekaških čevljih?). Iščejo se strategije, ideje, koncepti, ki izhajajo iz družbene inovativnosti in si prizadevajo razvijati družbeno znanje, izboljšati delovne razmere in izobrazbo zaposlenih, razvijati civilno družbo. Socialna inovativnost ima drugačne temelje, kot so značilni za fordistično množično produkcijo. Izdelki so odprtokodni in imajo družbeni namen. Nastanejo z drugačnimi načini financiranja, na primer z mikroposojili ali množičnim financiranjem (crowdfunding). Cilj teh izdelkov ni biti popoln, temveč nastaviti okvir, v katerem lahko ustvarjamo drugačne razmere za delo ali bivanje. Zato so izdelki pogosto nedokončani, zahtevajo pa aktivno vlogo uporabnika. Uporabnike poskušajo angažirati, jim pomagati pri preživetju in izboljšati njihovo povezanost v družbi.
Ti dizajni so odprtokodni, za proizvodnjo izdelka pa se uporablja računalniško podprta proizvodnja. Opendesk (www.opendesk.cc) na primer ponuja vrsto načrtov za delovne mize, omare in stole, ki si jih lahko za nekomercialne namene naložimo, damo izrezati s CNC-rezalnikom v bližnjem hobby centru ter sestavimo sami. Načrte za izdelavo izdelka plačamo samo takrat, ko gre za komercialne namene. Dizajn si lahko včasih, kadar ni avtorsko zaščiten, oziroma pod določenimi pogoji tudi prilagodimo v skladu s svojimi potrebami.

Spletna stran Opendesk ponuja načrte za opremo pisarne, ki si jih lahko za nekomercialno uporabo naložimo ter sami izdelamo pohištvo za domačo pisarno ali delovno sobo.
BIO – po meri narejeni scenariji
Sodelovanje vseh akterjev v procesu nastanka izdelka je pomembnejše od končnega rezultata. To pa je tudi glavna tema letošnjega Bienala industrijskega oblikovanja (BIO 50), ki po 50 letih obstoja poskuša odpirati vprašanja, kako oblikovanje danes sploh še lahko vpliva na naše vsakdanje življenje. Bienale je nastal pred 50 leti z namenom, da bi predstavil najboljše, kar so takrat proizvedli industrija in oblikovalci, njihov prispevek k boljšemu vsakdanjemu življenju, danes pa je potrebna kritika. BIO 50 je poskus najti izjemno znotraj vsakdanjega. »Sodobni svet ni več prostor množične proizvodnje in distribucije; oblikovanje se je skozi današnja večplastna omrežja pomaknilo k lokalnim, specifičnim, po meri narejenim scenarijem. V teh oblikovalec ni več vsemogočni ustvarjalec, ampak le eden od elementov v mreži sodelovanja in vplivanja,« pojasnjuje Jan Boelen, kustos letošnjega bienala. Skozi svojo kritično perspektivo do vse bolj številnih oblikovalskih festivalov je Boelen BIO spremenil v produkcijsko platformo, katere ogrodje je sodelovanje. »Nujno moramo presekati s fetišizacijo produktov, ki je oblikovanje odtujila od proizvodnje. Menim, da mora pri tem BIO odigrati svojo vlogo in si prizadevati za podpiranje ustvarjalnosti v trenutku, ko je ta najbolj krhka in ranljiva. To pomeni, da mora BIO v prihodnosti imeti vse bolj raziskovalno in eksperimentalno vlogo,« pojasnjuje Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Skupine mednarodno uveljavljenih interdisciplinarnih strokovnjakov so pol leta sodelovale, raziskovale in se učile. Rezultati so raznovrstni: od serije gospodinjskih aparatov, razvitih na podlagi enakih načel, kot oblikujejo odprtokodno programsko opremo, do vrtnega paviljona, razvitega skupaj s prebivalci, kar naj bi spodbujalo nove razprave o hrani, in paviljona, ki naj bi spodbujal uporabo odprtih javnih površin v soseskah. Drugi rezultati vključujejo performativni poskus, ki preizprašuje, kako doživljamo hojo po mestu, pa tudi večnamenski motor, ki služi kot orodje za preživetje v distopični viziji prihodnosti. Razstava, ki se bo odprla 18. oktobra v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, bo predstavila proces tega sodelovanja, in ne nujno končnih izdelkov. Predstavljeni proces in rezultate šestmesečnega sodelovanja 11 mednarodnih skupin oblikovalcev in drugih mladih strokovnjakov ter podjetij in institucij bo ocenila mednarodna žirija – oblikovalec Konstantin Grcic, komentatorka oblikovanja Alice Rawsthorn ter oblikovalec in profesor Saša J. Mächtig.

Člani skupin so skozi več mesecev s svojimi različnimi izkušnjami, znanjem in motivacijo ter različnimi prijemi razvili projekte za predstavitev na bienalu. V skupini Skrite obrti so se oblikovalci povezali s slovenskimi podjetji v raziskovalnem procesu, ki naj bi privedel do novih načinov razumevanja obrti. Projekte so razvijali v sodelovanju s podjetji Steklarna Hrastnik, Tiporenesansa, Kamena, Petrič, Rokodelski center Ribnica in Interseroh & Consensus & Plastika Skaza. Skupina Spoznaj svojo hrano je razvijala možne scenarije za prihodnost na področju hrane in zasadila muzejski vrt. Medtem ko je skupina Oblikovanje življenja preiskovala prepletenost med biologijo, znanostjo in oblikovanjem ter možnimi življenjskimi oblikami v ekstremnih življenjskih razmerah, je skupina Opazovati vesolje raziskovala nove zamisli, ki bi jih lahko sprožila navzočnost človeka v vesolju. Skupina Hekanje gospodinjskih aparatov bo predstavila scenarij »shekanih« gospodinjskih aparatov na podlagi odprtih programskih vmesnikov in programiranih predmetov. Skupina Motorne enote je razstavljen, zamenljiv in odstranljiv Tomosov motor uporabila na napravah, kot so stroj za izdelavo opeke, motocikel, žaga, vodna črpalka in čoln. Poglavitna tema skupine Sistem mode je raziskovanje slovenskega materiala – lokalne volne in razvoj novega proizvodnega sistema, oblikovanja in prodaje oblačil. Skupina Javna voda – javni prostor se je lotila različnih projektov, povezanih z vodo v javnem prostoru, kot so megleni vrt, vodnjak štirih letnih časov, namakalni sistem in drugo. Skupina Hoja po mestu je ustanovila Agencijo za hojo, ki bo raziskovala in spodbujala različne načine hoje v urbanem prostoru. Skupina Dostopno življenje se poglablja v poten­cial praznih, neuporabljenih stavb, razvija strukture in programe za obuditev življenja znotraj skupnosti v soseskah ter se spopada s temami v okviru dostopnega lastništva. Skupina Nanoturizem išče alternative zdajšnji turistični industriji, predlaga nove možnosti na mikroravni in širi projekt zunaj Ljubljane – v Maribor, Vitanje in Zagreb.

Morda je prostor, ki ga ustvarja BIO, utopičen. Izdelki, ki so plod sodelovanja, so še vedno nišni, lokalni, morda tudi predragi za realno proizvodnjo. Oblikovanje se vrača v garažo, k svojemu jedru, k manufakturi in servisom, ki imajo samo en cilj: izboljšati življenje in izboljšati družbo.
Finance, 12.9.2014