V Sloveniji večina ljudi – 70 odstotkov – živi v lastniških hišah. V večstanovanjskih stavbah živi le 20 odstotkov prebivalcev.
V slabih bivalnih razmerah živi okoli 15 odstotkov ljudi, najslabše razmere so v najemniških stanovanjih. Med slabe bivanjske razmere sodi tudi prenaseljenost. Hkrati ugotavljamo, da je na trgu kar 5.000 novih stanovanj in da je od 320 tisoč stanovanj v večstanovanjskih zgradbah približno 75 tisoč praznih – v njih nima nihče prijavljenega stalnega ali začasnega bivališča. Po eni strani ima večina v lasti svojo nepremičnino, pa nima denarja ne za stroške ne za vzdrževanje. Anomalije kažejo tudi cene na trgu, saj v primerjavi z dohodki in kupno močjo prebivalstva ugotovimo, da so cene stanovanj previsoke v Ljubljani, Kopru, Novem mestu in Kranju. V Celju, Mariboru in Murski Soboti pa so mnogo bliže ceni nakupa zazidljivega zemljišča, stroškom gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, stroškom financiranja, projektiranja in primerni donosnosti investicije. To pa še ne pomeni, da so cene na teh območjih primerne in dostopne prebivalstvu.
Cene nakupa stanovanj bi morale biti občutno nižje od cene nakupa stanovanjske hiše, če bi želeli, da se ustavi tako imenovani urban sprawl – razpršena gradnja. Krivci za razpršeno gradnjo so župani, ki so v želji pridobiti si čimveč davkoplačevalcev v svoje občine, naredili kmetijska zemljišča zazidljiva. Država poskuša te apetite uravnovestiti s tako imenovano odškodnino za pozidavo kmetijskih zemljišč, ki pristane na plečih investitorja.
Nekateri najbolj radikalni kolegi menijo, da bi ustavili degradacijo prostora in razpršeno gradnjo le z dvojno ceno hiše v primerjavi s stanovanjem. Povprečna cena stanovanja v Sloveniji je po podatkih GURS 1.674 evrov za kvadratni meter, to pomeni, da bi morala biti cena novozgrajene hiše z zemljiščem okoli 3.200 evrov za kvadratni meter. V tej ceni naj bi bila cena zemljišča, vseh davkov in prispevkov, stroški gradbeno-obrtniških del in stroški projektov. Po podatkih GURS je povprečna cena hiše v Sloveniji 117.500 evrov, za kar bi kupili le 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Trenutno so razmere takšne, da je ceneje graditi v svoji režiji, kot pa kupovati nova stanovanja na trgu. Naredimo preprost izračun. Zemljišče za gradnjo stane povprečno 65 evrov/m2. Za 1.000m2 veliko zazidljivo zemljišče bi torej odšteli 65 tisoč evrov. Da bi lahko gradili, bomo morali plačati več dajatev in pristojbin: nadomestilo za gradnjo na kmetijskem zemljišču (ki lahko doseže tudi več kot 10 tisoč evrov), razne druge takse soglasodajalcem in komunalne prispevke (lahko dodatnih 10 tisoč evrov, odvisno od občine), projekte (od 15.000 do 30.000 evrov, odvisno od želja investitorja). V kolikor gremo v gradnjo sami oziroma z izbranim izvajalcem, bomo za gradbeno-obrtniška dela odšteli od 800 do 1.200 evrov/m2 na neto površino. Podobne stroške bomo imeli tudi s tipsko gradnjo. Torej stane investicija v individualno hišo veliko okrog 200 m2 danes povprečno od 1.300 – 1.700 evrov/m2.
In še nekaj o ceni projektov. V zadnjem času dobivam informacije o nenormalno nizkih cenah projektne dokumentacije za gradnjo individualne hiše, od 800 do 5.000 evrov. Zgornji izračun kaže, da je cena projektne dokumentacije le majhen del investicije v novogradnjo, ponavadi od 9-12 odstotkov za celotno projektno dokumentacijo. Ta mora obsegati vse načrte; od idejnega projekta do projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo ter obsegati načrte arhitekture, gradbenih konstrukcij, strojnih in električnih instalacij, načrte za priključke na elektriko, vodovod, kanalizacijo in cesto ter vse elaborate o rabi energije in akustiki. Obsegati pa morajo tudi prisotnost projektanta na gradbišču. Takšno projektno dokumentacijo ne izdela sam arhitekt, temveč interdisciplinaren tim strokovnjakov, ki se vsak dan ukvarjajo z gradnjo in poznajo najnovejše tehnološke rešitve in vam lahko ustrezno svetujejo.
Tistemu, ki je rekel, »da se prime za denarnico, ko sreča arhitekta«, pa povem, da je investicija v dober načrt največji prihranek, saj se le z dobrim načrtovanjem lahko izognemo dodatnim stroškom in raznim zapletom najprej pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, pozneje pa tudi na gradbišču.
LinkedIn Facebook Twitter
↑
