Mika Cimolini

Eden od razlogov, zakaj se je treba vsake toliko vprašati, kaj je naloga arhitekture, kako razvijati arhitekturno in prostorsko prakso ter kako o njih komunicirati z javnostmi je, da se ta spreminja s tehnološkim razvojem in družbenimi spremembami. Pred dvema letoma je bila naša stroka pred težavno preizkušnjo zaradi sprememb v gradbenem zakonu in zakonu o javnem naročanju. Grozila nam je ukinitev potrebe po arhitekturnem načrtovanju grajenega okolja. Temu smo se uprli, vendar pa še vedno obstaja bojazen, da stroka postane talec tako apetitov po velikih poslih povezanih z gradnjo, kot vsakokratne politike. Zato sem se tudi odločila kandidirati za predsednico ZAPS.

Čeprav arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci verjamemo, da se z arhitekturo in urejanjem prostora povezujejo različne vede – od filozofije, znanosti, umetnosti in od teorije do prakse, pa sama disciplina izgublja družbeno vrednost, ki jo je nekoč imela, predvsem pa se zanemarja njen poslovni vidik. »Izredno pomembno je vedeti, kaj je in kaj ni tvoja stvar,« (Gertrude Stein, Lectures in America, Beacon Pr, 1985) je rekla Gertrude Stein, kar je zelo dober nasvet v kaotičnem času, ko ima vse enako vrednost in ko se moramo vsi spoznati na vse. Pri tem je ključno, da arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci ohranimo svojo strokovno avtonomijo. Družbo in državo je treba nenehno prepričevati, da sta naša visoka usposobljenost in neodvisnost enakega pomena kot strokovnost, izurjenost in primerna plača zdravnikov, sodnikov, odvetnikov ali nekaterih javnih uslužbencev. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije mora svoja prizadevanja za izboljšanje statusa svojih članov dosledno uveljavljati skozi prizadevanja za trajnostni razvoj v prostoru in za boljšo arhitekturo. 

Dejavnost arhitekture sodi v kulturni in kreativni sektor, ki ima edinstveno razvojno vlogo v gospodarstvu in družbi, ki je v veliki meri še neizkoriščena. Analiza arhitekturne panoge, pri kateri sem sodelovala v okviru Centra za kreativnost je pokazala, da redna zaposlenost v projektivnih podjetjih upada, bruto dodana vrednost dejavnosti pa je pod povprečjem.*

V analizi arhitekturne panoge, ki jo je opravil Center za kreativnost  pregled podjetij po razredih velikosti razkrije, da je v panogi arhitektura v Sloveniji le 1% podjetij, ki zaposlujejo 10 ali več ljudi. 81% podjetij ima največ 1 zaposlenega, 18% podjetij v panogi pa zaposluje 2 – 9 ljudi. Bruto dodana vrednost (BDV) na zaposlenega je v letu 2017 39.414 evrov kar je nižje od povprečja KKS (45.527 evrov) in tudi nižje od povprečja celotnega gospodarstva, ki je znašalo 43.210 evrov. https://czk.si/gradiva/analiza-panoge-arhitektura-v-sloveniji/

Evropska unija je arhitekturo v svojih dokumentih sicer opredelila kot »temeljni element kulture in življenja evropskih držav«, (Ministrstvo za kulturo (2018), Arhitektura za ljudi. Arhitekturna politika Slovenije. Ur. Barbara Žižič. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo), vendar pa je redkokateremu arhitektu poverjena odločevalska funkcija. Po drugi strani je pomemben cilj arhitekturne politike ustvariti okolje za gradnjo vključujoče arhitekture in trajnostni prostorski razvoj. Oboje je temeljni pogoj za razvoj vključujoče družbe. Ali lahko naši dejavnosti vrnemo družbeni pomen, ki ga je imela? Kako ga lahko dosežemo v sodobnih razmerah?

Verjamem, da je to mogoče le s povezovanjem z vsemi strokami, ki se ukvarjajo s prostorom, ne samo z arhitekturnimi. Le na podlagi širšega družbenega konsenza, se lahko zavzemamo za boljši prostor, okolje, bolj urejena mesta in podeželje! Predlagane cilje bomo dosegli le s sodelovanjem med strokami in z vašo podporo.

Program 2023 -2027

1.        Povezovanje
Pomembno je povezovanje z nevladnim sektorjem in drugimi institucijami, ki delujejo na področju prostora za skupni razvoj prostorskih strok, zakonodajnih okvirov in drugih interesov, ki so povezani s prostorom. Družbo in odločevalce je potrebno nenehno opozarjati na pomembnost naše dejavnosti za družbo, krajino, okolje in grajeni prostor, ter na dejstvo, da smo prostorski načrtovalci, krajinski arhitekti in arhitekti ključni za dosego bolj zelene, trajnostne in vključujoče prihodnosti. Pred dvema letoma nam je uspelo ohraniti primat arhitekturne stroke pri vodenju projektov za stavbe zgolj zaradi povezav z nevladnim sektorjem. Zavzemamo se za aktivno povezovanje s politiko, vključenost v razvoj stanovanjske politike, ter naslavljanje drugih pomembnih tem. Krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci so bili pogosto preglasovani.  Zavzemati se je potrebno tudi za stroke, ki niso tako številčno zastopane, tudi te potrebujejo avtonomno področje dela, da bi se lahko ustrezno razvijale.

2.        Razvoj arhitekturne dejavnosti
Standardi ZAPS
Uveljavitev standarda ZAPS projektantskih storitev je bistvenega pomena pri določanju primerne cene in kvalitete naših storitev. Standarde ZAPS je potrebno nadaljevati (digitalizacija in BIM), nadgraditi s standardi tudi za druge stroke, spremljati in nadgrajevati s spoznanji iz prakse, predvsem pa jih čimprej uveljaviti med člani! Primerne storitve ni mogoče doseči brez ustreznega plačila. Le na podlagi minimalnih standardov projektantskih storitev je mogoče ukrepati proti tistim, ki teh ne bodo spoštovali in ščititi tiste, ki delajo kakovostno, odgovorno in po načelih stroke. Ključno je tudi, da država skozi javna naročila standarde storitev sprejme in uveljavi v postopkih javnih naročil. Kljub temu, da je trenutno povpraševanje po naših storitvah na visoki ravni, pa cene projektantskih storitev še vedno zaostajajo na primer za cenami storitev nepremičninskih agentov na istem projektu!

Dobra praksa
Podpora članom pri težavah, ki se vsakodnevno pojavljajo v praksi je pomembna dejavnost zbornice. Zavlačevanje rokov, počasna birokracija, neutemeljene ali pretirane zahteve mnenje-dajalcev, poseganje v avtorske pravice arhitektov, uveljavljanje novih tehničnih standardov, prehitro spreminjanje zakonodaje,… vplivajo na naš posel. Mnogi člani so prav zaradi nenormalno dolgih rokov pri dovoljevanju gradnje na robu obstoja, saj se projekti zavlečejo tudi za več let. Predvsem pa na tak način ni mogoče voditi posla. Okrepili bomo ekipo, ki se bo tekoče ukvarjala s pomočjo članom, ne le na področju zakonodaje, temveč tudi poslovanja in pravnih vprašanj v upravnih postopkih ter nastavili sistem prenosa veščin znotraj stroke.

Spremljanje javnih naročil
Že zdaj vemo, da se nerealno nizke cene pogosto pojavijo v postopkih javnih naročilih, kjer nekateri projektanti ponujajo svoje storitve pod ceno, ki bi zagotavljala ustrezen standard njihove storitve. S tem največ škode naredimo predvsem sebi in svoji lastni stroki. S spremljanjem in javnim objavljanjem ponudnikov za arhitekturne, krajinsko arhitekturne in prostorsko načrtovalske storitve z doseženimi cenami, bomo spremljali stanje na področju vrednotenja storitev in na ta način uveljavili standarde storitev. Prizadevali si bomo za uveljavitev tudi drugih meril pri JN, ne samo referenc, ki vodijo v monopolizacijo storitev.

Vključujoča arhitektura
Z ozaveščanjem naročnikov o pomenu našega skupnega grajenega okolja, krajine in odgovornosti vsakega posameznika zanj, je možna vzpostavitev zavesti in potrebe po kakovostno grajenem prostoru. Iz Analize arhitekturne panoge razberemo, da največji delež (47 %) povpraševanja po arhitekturnih storitvah predstavljajo individualni naročniki, medtem ko javni sektor predstavlja le 14% povpraševanja. Ozaveščanje in informiranje splošne javnosti, študentov in dijakov ter nevladnih organizacij o naši dejavnosti je zato ključno doseči z vključujočo arhitekturo. Arhitekturno znanje se mora nenehno razvijati, vedno izhajati iz obstoječih in realnih potreb družbe ter upoštevati že razvite in dosežene kakovostne rešitve, od največjega merila (prostorskega načrtovanja), do oblikovanja stavb in krajine, pa vse do najmanjšega merila (interjerja). Z arhitekturo se v vsakem trenutku srečujemo vsi ljudje, zato pomembno vpliva na varnost, zdravje, dostopnost javnih dobrin in bivanje vseh družbenih skupin. S tem namenom predlagamo Zbornico s prepoznavnim nastopom v javnosti ter redne dogodke, ki bodo obravnavali izpostavljene teme.

3.         Kompetentni strokovnjak
Stroka potrebuje neodvisnega, kompletnega in poslovno-etičnega strokovnjaka. V analizi arhitekturne panoge, ki jo je opravil CzK, pregled največjih podjetij z arhitekturno dejavnostjo razkrije, da med njimi sploh ni arhitekturnih birojev. Uprli se bomo tendenci naročnikov, da bi arhitekturne storitve naročali skozi gradbeno izvajanje in da bi arhitekti postali svetovalci velikih inženirskih podjetij. Uprli se bomo tendenci, da bi prostorsko načrtovanje zreducirali na usklajevanje baz podatkov! Poleg usposobljenosti na področju zakonodaje in samostojnega izdelovanja projektov ali prostorskih aktov, je ključna usposobljenost za samostojno poslovno delovanje. Velik poudarek bo na bistvenih poslovnih veščinah za samostojne arhitekte v malih in srednje velikih podjetjih in na tem, kako lahko z inovacijami razvijati svojo prakso. S tem mislimo predvsem na navdihovanje praks, da razmišljajo izven okvirov samo svoje stroke in nenehno izpopolnjujejo svoje poslovne spretnosti, dobro počutje v praksi, poslovodenje, marketing, pravna vprašanja, zaščito avtorskih pravic in intelektualne lastnine, pa tudi grajenje projektantskih ekip. Posvetili se bomo strategijam za poslovno učinkovitost, razvijanje vodstvenih sposobnosti ter gradnjo kulture zaupanja med sodelavci in strankami.

4.         Številčnejše članstvo
Več nas bo, močnejši bomo. Promocija članstva je ključna za ohranjanje vitalnosti zbornice. K vpisu v ZAPS bomo spodbudili mlajše kolege, saj je njihovo članstvo ključno, ne samo v smislu širjenja vpliva zbornice, temveč tudi predajanja kompetenc. Za uveljavitev dobre projektantske prakse je pomembno številčnejše članstvo. Ob uveljavitvi digitalnega žiga (digitalni podpis), pa bi ponovno veljalo premisliti o obračunu članarine glede na uporabo žiga, namesto dosedanjega načina – enako za vse. Višina članarine bi lahko bila odvisna od števila vloženih gradbenih dovoljenj ter vrste posega ali vrste objekta. Ta način obračunavanja bi prinesel tudi večji nadzor nad uporabo pooblastil.

5.         Sodelovanje pri pripravi zakonodaje
Arhitekti nismo “administratorji za zemljišča”, v to nas je prisilila praksa, ki nam skozi zakonodajo nalaga vedno več vsebin, ki niso del storitve projektiranja. Za učinkovitejše delovanje stroke je potreben stabilen in jasen zakonodajni okvir, zakonske rešitve pa morajo slediti praksi. Način, kako postavimo stavbe v prostor, kako jih oblikujemo, kako snujemo zunanje javne površine, kako načrtujemo posege v krajino, je odgovornost arhitekta, krajinskega arhitekta ter prostorskega načrtovalca. Prostor in prostorske stroke ne smemo biti talci vsakokratne vlade, zato je sodelovanje med strokami ključno. Prav tako je ključno tudi sodelovanje z zakonodajalci pri pripravi in usklajevanjih področne zakonodaje. Zavzemamo se za aktivno povezovanje s politiko, za močno zavezništvo med arhitekti, krajinskimi arhitekti in prostorskimi načrtovalci pri sodelovanju z odločevalci in zakonodajalci. Potrebno je doseči moratorij pri nenehnem spreminjanju zakonodaje.

6.         Dostopnejša natečajna praksa
V Zakonu o javnem naročanju so se natečaji ohranili le po srečnem naključju. Dejstvo, da se želi natečajev znebiti vsaka druga vlada, je zaskrbljujoče. ZAPS ima dobro prakso organiziranja javnih natečajev in je vmesni člen med projektanti in naročniki natečajev. Ko se stvari zapletejo, je za projektanta, pa tudi za naročnika bolje, da natečaje organizira ZAPS. Po drugi strani je udeleževanje na natečajih izjemno drago, saj zahteva veliko časa in kompetenc. V zadnjih letih smo bili priča porastu števila natečajev, vendar pa so natečajne zahteve mnogih preobsežne in predrage. Da bi natečaji ostali odprti čim večjemu krogu članov, bomo uveljavili enostavnejše ter dvostopenjske natečaje. Neodvisnost žirij ter “prevetritev” natečajne prakse lahko dosežemo tudi z mednarodnimi žirijami. Ohranili bomo transparentnost in neodvisnost odločanja žirij. Predvsem pa se moramo vprašati, kako natečaje vsebinsko okrepiti, da bi z njimi zagotavljali tudi napredek stroke.

Program podpirajo: