Mika Cimolini

Ker so bila s krizo prizadeta vsa področja gospodarstva, so investicije v nepremičnine priljubljene med najbogatejšimi, ki ves čas iščejo priložnosti, v katere se splača vložiti denar. Investicija v nepremičnino prinaša denar bodisi z oddajanjem bodisi zgolj z rastjo vrednosti, poleg tega lastništvo omogoča plačevanje nižjih davkov, kot bi jih, če bi imeli isti denar naložen v banki ali delnicah. Z naložbo v nepremičnino na dobri lokaciji denar ne more izgubiti vrednosti. Segment luksuznih nepremičnin zato cveti. Kondominiji, penthousi in razkošna stanovanja v evropskih in drugih svetovnih prestolnicah so tarča povpraševanja petičnežev. Med najdražjimi mesti na svetu, kjer lahko kupite nepremičnine, so po podatkih časopisa World Property Journal: Monako (46.730 evrov za kvadratni meter), London (18.002), Pariz (15.861), Ženeva (13.510) in Moskva (12.212 evrov za kvadratni meter). Evropska mesta te naložbe izkoriščajo za obnovitev industrijskih ali degradiranih območij, pa tudi za »polepšanje« nekoč delavskih četrti. Nekatere zanima zgolj finančna vrednost, drugi pa vnovično oživitev mesta vidijo predvsem v okolju, prijaznem do družin, ter z mešanico lastniških in najemniških stanovanj skrbijo za ustrezno sestavo prebivalstva. Namesto mest duhov je pomembno ustvarjati življenja polne soseske, pa tudi če jih imajo v lasti petični.

London

London, Črepinja, arhitektura arhitekturna delavnica Renzo Piano.

Londonski nepremičninarji se okoriščajo z gospodarsko in politično krizo, saj je nepremičnina v Londonu morda ena najvarnejših dolgoročnih naložb. Veliko vlogo pri višanju cen imajo še vedno ruski, arabski, grški, egiptovski … v zadnjem času pa tudi kitajski milijonarji, ki z vlaganjem v nepremičnine »izvažajo« svoj kapital. Na zemljevidu Londona se pojavljajo nova in nova »vroča« območja, kjer se spaja novo in staro, predvsem pa dosegajo vrtoglave cene. Med najhitreje rastočimi in vznemirljivimi je soseska London Bridge, ki jo investitor Sellar Property Group gradi po načrtih slavne arhitekturne delavnice arhitekta Renza Piana. Ikonično trilogijo, kot jo je poimenoval, sestavlja vertikalno mesto treh mogočnih stolpnic: Črepinja (The Shard), angleški medijski center (News UK) in hiša Fielden. V 310 metrov visoki in 72-nadstropni Črepinji je na voljo 5.760 kvadratnih metrov luksuznih stanovanj, med njimi jih nekaj obsega celotno nadstropje. Po pričakovanjih bodo to tudi najdražja stanovanja v Evropi. Na jasen dan bodo stanovalci menda lahko uživali v pogledu na Severno morje kar 70 kilometrov stran. Poleg stanovanj so v Črepinji še poslovni prostori, hotel s petimi zvezdicami in najvišja razgledna ploščad v Angliji. S svojo višino je Črepinja vizualno ogrozila celovitost spomenika Tower of London in si prislužila pritožbe Unesca.

Veliko bolj subtilna je soseska, ki nastaja v okolici Olimpijskega parka. Tam prenavljajo nekoč najrevnejši vzhodni območji Londona: East End in dolino reke Lea. Urbanistični načrt biroja Allies & Morrison obsega 12 novih mostov, s katerimi povezujejo delavske soseske vzhodnega Londona z novimi, ki nastajajo v Olimpijskem parku.

Hamburg

Hafencity Hamburg, arhitektura LAN.

Hamburg je šele na 14. mestu po cenah nepremičnin v Evropi, ki pa se je urbane prenove lotilo raziskovalno. Nadaljevanja mednarodne razstave gradnje v Berlinu (IBA – Internationale Bauausstellung Berlin), s katero so med letoma 1979 in 1987 urbanistično v postmodernem slogu prenovili Berlin, so se zdaj lotili v Hamburgu. Naloga planerjev in arhitektov je zgraditi mesto prihodnosti. Kako bomo živeli, delali, študirali v prihodnosti, kaj je »kozmopolis« in kaj so »metrocone«? Kako se bodo mesta spopadla s podnebnimi spremembami? Novim modelom življenja so namenili območje otokov ob reki Elbi, med »HafenCityjem« in »Harburgom«.

Wilhelmsburg je prva soseska, ki so jo delno že zgradili. Je ena najinovativnejših v Evropi, saj odgovarja na vprašanja, kako omogočiti dobre življenjske razmere v nekoč industrijskem okolju. Načrtovanja so se lotili z arhitekturnimi natečaji, ki jih nadzorujeta dve stanovanjski zadrugi. Stanovanja so najemniška, polovica jih je zgrajena z javnim financiranjem, ter lastniška, ki zajemajo predvsem hiše in stanovanja.

Urbanizem in arhitekturo območja Novih hamburških teras so zasnovali v pariškem biroju LAN (Local Architecture Network), ki ga vodita arhitekta Benoit Jallon in Umberto Napolitano. Temelji na hamburški delavski vrstni hiši. Gibanje z avtomobili so omejili in javni prostor med bloki namenili pešcem, zasebni prostor ob stanovanjskih blokih pa nima ograj in ustvarja fluiden zelen prostor. Zasebnost so dosegli s konfiguracijo objekta v obliki črke U, ki sestavlja notranje dvorišče. V vsakem bloku je le od šest do deset stanovanj, ki so bodisi pritlična bodisi dvoetažna, vsa pa imajo dostop do zunanjosti, do vrta ali terase.

Milano

Vertikalni gozd, arhitektura Stefano Boeri, foto: Paolo Roselli.

Svetovna prestolnica mode in oblikovanja si čedalje bolj prizadeva postati zaželena destinacija vlaganj v nepremičnine v Evropi. S tem, ko se je milansko sejmišče leta 2005 preselilo na obrobje, se je v središču sprostilo precej veliko zemljišče. Izpeljali so mednarodni natečaj, na katerem so nastopali investitorji z arhitekti. Projekt City Life so dobili slavni arhitekti: Japonec Arata Isozaki, pred kratkim preminula britanska arhitektka Zaha Hadid in poljsko-ameriški arhitekt Daniel Libeskind, skupaj z investitorjem Generali Group. Zaradi arhitekturne in urbanistične odličnosti, pa tudi zaradi dejstva, da je investitor za zemljišče v velikosti 36,6 hektarja ponudil kar 523 milijonov evrov. Projekt predvideva gradnjo treh nebotičnikov s pisarnami, trgovinami, restavracijami in drugimi servisi ter več stanovanjskih objektov. Luksuzna stanovanja obsegajo kar 164 tisoč kvadratnih metrov površin v 1.300 stanovanjih. Več kot polovica površin v soseski je zazelenjena in med parki je tudi zasebno igrišče za golf. V podzemno parkirišče lahko pospravijo sedem tisoč vozil. S podaljašnjem metrojske proge št. 5 (postaja Piazza Tre Torri) ima soseska tudi dobro povezavo s središčem Milana.

Medtem sta deset minut stran, v soseski Porta Nuova, zrasla nebotičnika, ki pomenita nov koncept vertikalne gradnje, kjer je visoko koncentrirana stanovanjska gradnja kombinirana z zelenjem. V arhitekturnem studiu Stefana Boerija so ta koncept poimenovali Vertikalni gozd. Nebotičnika, visoka 80 in 112 metrov, v vsakem je 73 stanovanj, sta dom 900 drevesom, pticam, mrčesu … in postavljata nove standarde v trajnostni gradnji. Visoka, srednje visoka in manjša drevesa, grmičevje in druge rastline bodo absorbirali mestni prah in smog ter pripomogli k čistejšemu okolju. Stanovanja z velikimi zazelenjenimi balkoni so tudi nadomestek za hišo na podeželju in omogočajo ugodne bivalne razmere tudi v mestnem središču, kjer so površine zgoščene.

Povprečne cene nepremičnin

– Helsinki (7.300 evrov za kvadratni meter), Luksemburg (6.500), Dunaj (6.000 evrov za kvadratni meter)
– Za stanovanje v londonskem Kensingtonu boste plačali povprečno 2,1 miljona evrov, v soseski Chelsea in Knightsbridge pa okoli 1,6 miljona evrov.
– Hines je globalni sklad za investicije in razvoj nepremičnin s sedežem v ZDA, ki deluje v 199 mestih v 19 državah. Upravlja nepremičnine v vrednosti 75 miljard evrov.

Finance, 9.junij 2016